Vrbanja

Vrbanja leži v ravnem, gozdnatem delu jugovzhodne Slavonije, na območju, kjer se kmetijske površine srečujejo s hrastovimi gozdovi Spačve. Krajevna identiteta je posebej povezana s književnostjo: gozdar in pisatelj Josip Kozarac je služboval v Vrbanji in tam ustvaril nekatera svojih najbolj znanih del. V naselju deluje šola, ustanovljena leta 1831, danes poimenovana po pisateljici Mari Švel-Gamiršek, še eni osebnosti, povezani z Vrbanjo. Sakralno središče kraja predstavlja župnijska cerkev Preslavnega Imena Marijinega, ki je evidentirana tudi v prostorsko-načrtovalski dokumentaciji Vukovarsko-sremske županije, medtem ko kapelica-znamenje v Kolodvorski ulici spada med manjše elemente lokalne dediščine. Širše občinsko območje obsega tudi Soljane in Strošince, ob reki Studvi v gozdu pri Soljanah pa so sledovi srednjeveškega Zvjezdangrada. Železniška proga Vinkovci–Gunja ustavlja v Vrbanji, kar kraju daje redko prednost med majhnimi naselji Spačvanskega območja. Obisk tukaj najbolje deluje kot mirno srečanje s književno in gozdarsko Slavonijo, z nadaljevanjem z vlakom ali po cesti proti Spačvi, Gunji in Županji.

Vrbanja je naselje na robu območja Spačve, kjer so gozdarstvo, poljedelstvo in književnost tesno povezani. Josip Kozarac je tu delal kot gozdar in pisal dela, navdihnjena s slavonskim gozdom, krajevna šola pa od leta 1831 ohranja izobraževalno kontinuiteto vasi. Ime šole spominja na pisateljico Maro Švel-Gamiršek, rojeno v tem kraju. V središču izstopa cerkev Preslavnog Imena Marijina, Kolodvorska ulica pa ohranja kapelico z znamenjem, evidentirano kot lokalna kulturna dediščina. Ravninska pokrajina okoli Vrbanje prehaja iz njiv v goste hrastove sestoje Spačve.