Našice

Našice ležijo 51 kilometrov jugozahodno od Osijeka, tam, kjer se slavonska ravnina dotika severnega vznožja Krndije. Mesto je bilo prvič omenjeno leta 1229, vendar njegovo današnjo podobo najbolj določa družina Pejačević, lastnica našičkega posestva od 18. stoletja do leta 1945. V obnovljenem Velikem dvorcu iz leta 1812 deluje Zavičajni muzej, katerega saloni, družinski predmeti in klavir Dore Pejačević vračajo vzdušje plemiškega doma. Ob njem se razprostira zaščiten park z Malim dvorcem, starimi drevesi in umetnim jezerom. Zgodovinski sprehod dopolnjujejo frančiškanska cerkev sv. Antona Padovanskega, samostanska knjižnica z desetimi inkunabulami ter mavzolej Pejačevićev iz leta 1881. Tri kilometre od središča je Lapovac, akumulacijsko jezero, zgrajeno leta 1993, okoli katerega lahko tečete, kolesarite in lovite ribe. Našice so hkrati cestno in železniško vozlišče na poteh proti Osijeku, Virovitici, Đakovu in Slavonskemu Brodu, zato so primerna izhodiščna točka za Martin, Feričance, Orahovico in gozdove Krndije.

Našice povezujejo ravninsko Slavonijo z griči Krndije, osrednji motiv mesta pa ni trdnjava ali katedrala, temveč plemiški kompleks Pejačevićev. Veliki in Mali dvorec, park ter družinski mavzolej tvorijo celoto, povezano s skladateljico Doro Pejačević in dvema hrvaškima banoma, rojenima v dvorcu. Starejšo plast mesta predstavljajo frančiškani in cerkev sv. Antona Padovanskega, medtem ko Lapovac prinaša sodobno rekreacijsko identiteto. Položaj ob cesti in železnici Varaždin–Virovitica–Osijek ter na poteh proti Đakovu in Slavonskemu Brodu je Našice spremenil v vozlišče med Podravino, Osijekom in osrednjo Slavonijo.