Bednja

Bednja je naselje v severozahodnem delu Hrvatskega Zagorja, med Trakošćanom, Ravno goro, Macljem, Strahinjščico in Ivanščico. Reka, po kateri je kraj dobil ime, je bila prvič omenjena leta 1321, župnija v Bednji pa je zabeležena leta 1440. Središče naselja zaznamuje župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, bednjanski kraj pa je prepoznaven tudi po posebnem govoru in stoletni povezanosti z gospostvom Trakošćan. Nekaj kilometrov od Bednje stoji grad Trakošćan, postavljen konec 13. stoletja za nadzor poti od Ptuja proti dolini Bednje. Družina Drašković je gospostvo pridobila v 16. stoletju, današnja romantična podoba gradu in parka pa je nastala med obnovo v 19. stoletju. Muzej, ustanovljen leta 1954, hrani pohištvo, slike, orožje in druge predmete iz obdobja od renesanse do historizma. Nad dolino se dviga Ravna gora, dostopna po označenih poteh iz Trakošćana in okoliških vasi, z planinskimi domovi in kapelo Svetih treh kraljev na grebenu. Bednja tako povezuje mirno občinsko središče, izrazito jezikovno dediščino in dve močni izletniški točki: muzejski kompleks Trakošćana ter gozdne in skalnate poti Ravne gore.

Bednja je občinsko središče v zgornjem toku istoimenske reke, na območju, ki sta ga stoletja oblikovala trakošćansko gospostvo in družina Drašković. Reka Bednja je zabeležena leta 1321, župnija pa leta 1440; v starejših listinah sta se izmenjevali poimenovanji trakošćanske in bednjanske župnije. Arheološka podoba kraja je še starejša: kamnite sekire, najdene v Brezovi Gori, Cvetlinu in Jazbini, kažejo na poselitev v neolitiku, na Želimoru pa so našli bronaste in keltske najdbe. Bednjanski vsakdan še posebej zaznamuje lokalni govor, eden glavnih elementov turistične identitete občine. Naselje ni isto kot bližnji Trakošćan, vendar skupaj z gradom, Ravno goro in rečno dolino tvori enotno bednjansko kulturno krajino.