
Oštarije
O tem kraju
Oštarije ležijo v ogulinsko-modruški kotlini, identiteta naselja pa je močno povezana s svetiščem Gospe Čudodelne. V središču nekdanjega Otočca so okoli leta 1450 na posestvu Stjepana II. Frankopana zgradili veliko triladijsko cerkev; njeno ohranjeno zunanje obzidje je danes visoko od šest do sedem metrov. Svetišče je privabljalo romarje in gostilne oziroma osterie, po katerih je kraj dobil današnje ime. Cerkev je bila leta 1521 požgana, njeni ostanki pa so pozneje služili kot krajinska utrdba ob prehodu čez Zagorsko Mrežnico. Današnja župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja je nastala leta 1668 znotraj zgodovinskega kompleksa, kjer hranijo kip Gospe Čudodelne tipa Matere usmiljenja. Velika maša še vedno združuje romarje iz Ogulina, Plaškega in okoliških župnij. Zaradi lege nedaleč od ogulinskega priključka na avtocesti A1 in železniške proge, ki poteka skozi Oštarije, je vas za majhno celinsko naselje nenavadno dobro dostopna. Oštarije so zato najprimernejše za popotnika, ki želi kratek ogled frankopanske in sakralne dediščine združiti z izletom proti Ogulinu.
Osrednja podoba Oštarij ni klasičen vaški trg, temveč župnijska cerkev, obdana z visokim obzidjem veliko večje srednjeveške stavbe. Prvotna triladijska cerkev je merila približno 57,5 krat 20 metrov, imela marmorne stebre in osmerokotni stolp, zato njeni ostanki jasno kažejo nekdanji pomen svetišča. Na glavnem oltarju današnje cerkve je Gospa Čudežev: Marija pod razprostrtim plaščem varuje majhne podobe ljudi različnih stanov. Ime Oštarije ohranja sled gostiln, ki so jih Frankopani odprli za romarje. Ta spoj ruševine, dejavne župnije in romarske tradicije daje naselju prepoznaven značaj, drugačen od bližnjega mestnega Ogulina.
Znamenitosti
Še za videti
Shrine of Our Lady of Miracles
Spomenik · Oštarije
Nastanitve v širši okolici
Kaj početi
Ogled začnite pri svetišču Gospe Čudežev, kjer je današnja cerkev znotraj obzidja stavbe, postavljene okoli leta 1450. Sprehodite se ob ohranjenih zunanjih zidovih in poiščite ostanke temeljev nekdanjih marmornatih stebrov, ki so ločevali tri ladje. Vstopite v cerkev in si oglejte kip Matere Usmiljenja z Jezusom in človeškimi podobami pod Marijinim plaščem. Obisk 14. ali 15. avgusta poveže ogled z oštarijsko procesijo in praznikom Marijinega vnebovzetja, osrednjim romanjem tega svetišča. Po sakralnem sklopu nadaljujte proti bližnjemu Ogulinu, katerega frankopanska dediščina je naravno zgodovinsko nadaljevanje zgodbe, začete v Oštarijah.
Izleti in dejavnosti
OglasOglas · ponudbe partnerjev: Viator, GetYourGuideRezervacijo, plačilo in podporo zagotavlja partner. Za rezervacije prek teh povezav lahko StayBravo prejme provizijo.Kako izbiramo ponudbePonudbe izbiramo glede na stran, ki si jo ogledujete: destinacija partnerja za ta kraj ali najbližja (z razdaljo), na strani znamenitosti pa le ponudbe, ki jo omenjajo. Prikazujemo ponudbe z oceno vsaj 4,3 in vsaj 10 mnenji, brez večdnevnih izletov in zgolj prevozov, razvrščene po oceni, prilagojeni številu mnenj, nato po vrstnem redu partnerja. Ne uporabljamo podatkov o vas, provizija pa ne vpliva na vrstni red.Ponudbe GetYourGuide izbira in razvršča GetYourGuide glede na ime najbližjega večjega kraja ali narodnega parka; na njihov izbor ne vplivamo in ne uporabljamo podatkov o vas.GetYourGuide · Karlovec
Ponudbe GetYourGuide prikažemo, ko dovolite njihove piškotke.
Opisi ponudb so v angleščini.
Praktične informacije
Kako priti in se premikati
Oštarije ležijo ob avtocesti A1 in so dostopne prek priključka Ogulin–Josipdol, ki je po podatkih škofije od svetišča oddaljen manj kot kilometer. Skozi naselje poteka železniška proga, zato je postaja Oštarije koristna za potnike, ki pred odhodom preverijo aktualni vozni red HŽ Putnički prijevoz. Po cesti hitro pridete v Ogulin proti severozahodu, smer proti Josipdolu pa odpira nadaljevanje poti skozi Ogulinsko-modruško kotlino. Za ogled samega svetišča po prihodu v središče naselja avtomobil ni nujen, saj so cerkev, zgodovinsko obzidje in glavni oltar del istega kompleksa. Med romanjem za Marijino vnebovzetje je treba računati na večje število pešcev in obiskovalcev okoli cerkve.
Pogosta vprašanja
Zakaj se kraj imenuje Oštarije?
Ime je povezano z gostilnami oziroma italijanskimi osterijami, ki so jih Frankopani odprli za romarje v takratnem Otočcu.
Kaj prikazuje kip Gospa od Čudesa?
Kip prikazuje Marijo kot Majko Milosrđa, ki pod razprostrtim plaščem varuje ljudi različnih stanov, medtem ko v levi roki drži Jezusa.
Kdaj Oštarije sprejmejo največ romarjev?
Glavno zbiranje je povezano s praznikom Velika Gospa 15. avgusta, z bdenjem in procesijo na predvečer praznika.
V bližini
Oštarije
Odpri v OpenStreetMap(odpre se v novem zavihku)razdalja v zračni črti
Sorodni vodniki

Plitvička Jezera
Bivanje na Plitviških jezerih se razporeja med jezersko obiskovalsko območje, hotel Velika Poljana in naselja, kot je Mukinje. Glavna cesta D429 poteka ob dveh različnih vhodih v narodni…
Preberi vodnik
Karlobag
Karlobag zavzema ozek prostor med Velebitskim kanalom in strmimi pobočji Velebita, nasproti otoka Paga. Skozi kraj poteka Jadranska magistrala, cesta D25 pa se prek Baških Oštarij vzpenja…
Preberi vodnik

Karlovec
Karlovac je nastal kot načrtno utrjeno mesto, današnje doživljanje njegovega središča pa je še vedno močno povezano z geometrijo Zvijezde in rečnimi koridorji okoli nje. Namesto klasičnega…
Preberi vodnik
Gospić
Gospić je glavno urbano središče Liško-senjske županije, vendar ga je s turističnega vidika težko ločiti od širnega Liškega polja in Velebita. Uradna turistična skupnost povezuje mestno…
Preberi vodnik
Poznate Oštarije? Popravite nas
S svojimi besedami napišite, kaj ni točno. Preverimo takoj.Ne vpisujte osebnih podatkov. Popravke preverja asistent UI StayBravo; spremembe opisa odobri urednik. Raje obrazec
Poznate Oštarije?
Pomagajte gostom, ki pridejo za vami.
Pomagajte dopolniti
Nič se ne objavi brez pregleda urednikov.Prijavi nezakonito vsebino
Avtorji fotografij: Oštarije — Woluhar (Public domain) · Ribarići — Woluhar (CC BY-SA 3.0) · Sabljak Selo, Dujmić Selo — Croq (CC BY-SA 3.0) · Josipdol — Original uploader was hr:Suradnik:Munjawa at hr.wikipedia (CC BY-SA 3.0) · Carevo Polje — Zeljko at Croatian Wikipedia (CC BY-SA 3.0) · Tounj — Andreas Jäger (CC BY-SA 3.0) · Frankopanski kaštel u Ogulinu — Miroslav.vajdic (CC BY-SA 4.0) · Đulin ponor — Mnalis (CC BY-SA 4.0) · Grad Tržan (Modruš) — Silverije (CC BY-SA 3.0) · Apartmani Klenovica.eu — Ljiljana Pavkovic (z dovoljenjem lastnika) · Farm stay' ranch-Plitvice — Partner (z dovoljenjem lastnika) · Kuća za odmor Green Zen — IVICA ŠKRINJARIĆ (z dovoljenjem lastnika) · Tri srca — Kuća Tri srca (z dovoljenjem lastnika) · Apartman Mira — Marijan Ćaćan (z dovoljenjem lastnika) · Book Me Apartman — Natalija Kirša (z dovoljenjem lastnika) · Holiday House Šterna — Vjekoslav Simon (z dovoljenjem lastnika) · Villa Slatki — Saša Slatki (z dovoljenjem lastnika) · Plitvička Jezera — Kolega P (CC BY-SA 4.0) · Karlobag — Orlovic (Public domain) · Karlovec — Bukovacka (CC BY-SA 4.0) · Gospić — INekic (CC BY-SA 4.0)















