Dabar
O tem kraju
Dabar je majhno liško naselje, ki leži 18 kilometrov severovzhodno od Otočca ob lokalni cesti, ki prek Dabarskega polja vodi proti Lički Jesenici. Obdaja ga kraško polje, od katerega je bilo 155,98 hektara leta 2003 zaščitenih kot pomembna krajina zaradi občasnih poplav in posebnih vlažnih travnikov na stiku celinskega in submediteranskega prostora. Nad vasjo, na Vučjaku, so vidne ruševine frankopanske trdnjave Sokolić, iz katere se je razvil Dabar, prvič omenjen leta 1449. Kralj Matija Korvin je trdnjavo leta 1486 odvzel Frankopanom, po prenehanju osmanske nevarnosti pa so jo ob koncu 17. stoletja opustili. Isto leto, 1486, je navedeno tudi ob Dabarskem brevijarju, glagolskem kodeksu, najdenem v vasi, in eni najizrazitejših sledí njene srednjeveške pismenosti. Današnja pokrajina Dabra je še vedno povezana z gojenjem krompirja, zelja in koruze, rejo mlečnega goveda ter proizvodnjo sira. Za obiskovalca je zato Dabar spoj zaščitenega poplavnega polja, glagolske dediščine in ostankov trdnjave, ne pa klasično turistično naselje z vrsto komercialnih vsebin.
Dabar zavzema središče Dabarskega polja, kraške kotline v Liki na nadmorski višini 552 metrov. Kmetijski značaj vasi se kaže v pridelavi krompirja, zelja in koruze ter v mlečni govedoreji in proizvodnji sira. Zgodovinsko os naselja sestavljajo ruševine frankopanske utrdbe Sokolić na Vučjaku, cerkev svetega nadangela Mihaela iz leta 1730 in najdba glagolskega Dabarskega brevijarja iz leta 1486. Dabar je bil prvič omenjen leta 1449 kot frankopanska utrdba v Gacki, zato identiteta današnje vasi temelji na povezavi srednjeveške obrambne preteklosti, glagolske dediščine in življenja v liškem polju.
Znamenitosti
Nastanitve v bližini
Kaj početi
Z zgodbo Dabra se seznanite pri cerkvi svetega nadangela Mihaela, zgrajeni leta 1730 in župnijskem središču območja pod Kapelo. V obnovljeni notranjosti cerkve so leta 2009 posvetili nov oltar. Ob cerkvi se lahko spomnimo na Dabarski brevijar, ki so ga prebivalci leta 1487 odkupili, potem ko je prišel v turške roke. Tak ogled daje smisel tudi kratkemu postanku v kraju: povezuje sakralno dediščino z eno najbolj znanih rokopisnih sledi, povezanih z Dabrom. Cerkev so po poškodbah v domovinski vojni znova uredili od zunaj in znotraj.
Izleti in dejavnosti
OglasOglas · ponudbe partnerjev: Viator, GetYourGuideRezervacijo, plačilo in podporo zagotavlja partner. Za rezervacije prek teh povezav lahko StayBravo prejme provizijo.Kako izbiramo ponudbePonudbe izbiramo glede na stran, ki si jo ogledujete: destinacija partnerja za ta kraj ali najbližja (z razdaljo), na strani znamenitosti pa le ponudbe, ki jo omenjajo. Prikazujemo ponudbe z oceno vsaj 4,3 in vsaj 10 mnenji, brez večdnevnih izletov in zgolj prevozov, razvrščene po oceni, prilagojeni številu mnenj, nato po vrstnem redu partnerja. Ne uporabljamo podatkov o vas, provizija pa ne vpliva na vrstni red.Ponudbe GetYourGuide izbira in razvršča GetYourGuide glede na ime najbližjega večjega kraja ali narodnega parka; na njihov izbor ne vplivamo in ne uporabljamo podatkov o vas.GetYourGuide · Baška
Ponudbe GetYourGuide prikažemo, ko dovolite njihove piškotke.
Opisi ponudb so v angleščini.
Praktične informacije
Kako priti in se premikati
Dabar je leta 2026 vključen v regionalno avtobusno omrežje z linijo 19 Otočac – Glavace – Dabar, kar omogoča prihod iz Otočca brez lastnega vozila. Aktualni vozni red je treba preveriti tik pred potovanjem, saj je prevoznik Lika Line objavil spremembe posameznih linij od 1. avgusta 2026. Vozovnice za vožnjo proti Dabru je mogoče kupiti na prodajnem mestu v Otočcu, na avtobusu ali prek spleta. Cestni dostop temelji na županijski cesti ŽC 5128, ki je uradno evidentirana kot 29,466 kilometra dolga povezava Lička Jesenica – Otočac, zato lahko Dabar služi tudi kot vmesna postaja med tema krajema.
Pogosta vprašanja
Kako daleč je Dabar od Otočca?
Hrvaška enciklopedija Dabar umešča približno 18 kilometrov severovzhodno od Otočca.
Kaj je Dabarski brevijar?
Dabarski brevijar je glagoljaški kodeks iz leta 1486, najden v Dabru.
Zakaj je Dabarski brevijar povezan s krajem?
Prebivalci današnjega Dabra so Dabarski brevijar leta 1487 odkupili od Turkov.
Ali je bila cerkev v Dabru obnovljena po vojni?
Da, po poškodbah med hrvaško osamosvojitveno vojno so cerkev sv. Mihaela uredili znotraj in zunaj.
V bližini
Dabar
Odpri v OpenStreetMap(odpre se v novem zavihku)razdalja v zračni črti
Sorodni vodniki

Plitvička Jezera
Bivanje na Plitviških jezerih se razporeja med jezersko obiskovalsko območje, hotel Velika Poljana in naselja, kot je Mukinje. Glavna cesta D429 poteka ob dveh različnih vhodih v narodni…
Preberi vodnik
Karlobag
Karlobag zavzema ozek prostor med Velebitskim kanalom in strmimi pobočji Velebita, nasproti otoka Paga. Skozi kraj poteka Jadranska magistrala, cesta D25 pa se prek Baških Oštarij vzpenja…
Preberi vodnik

Karlovec
Karlovac je nastal kot načrtno utrjeno mesto, današnje doživljanje njegovega središča pa je še vedno močno povezano z geometrijo Zvijezde in rečnimi koridorji okoli nje. Namesto klasičnega…
Preberi vodnik
Gospić
Gospić je glavno urbano središče Liško-senjske županije, vendar ga je s turističnega vidika težko ločiti od širnega Liškega polja in Velebita. Uradna turistična skupnost povezuje mestno…
Preberi vodnik
Poznate Dabar? Popravite nas
S svojimi besedami napišite, kaj ni točno. Preverimo takoj.Ne vpisujte osebnih podatkov. Popravke preverja asistent UI StayBravo; spremembe opisa odobri urednik. Raje obrazec
Poznate Dabar?
Pomagajte gostom, ki pridejo za vami.
Pomagajte dopolniti
Nič se ne objavi brez pregleda urednikov.Prijavi nezakonito vsebino
Avtorji fotografij: Dabar — Speidelj (Public domain) · Lipice, Brinje, Križpolje — Roberta F. (CC BY-SA 3.0) · Vratnik — xinem from GR, USA (CC BY 2.0) · Drežnica — Blazv (CC BY-SA 3.0) · Brlog — Fraxinus Croat (CC BY-SA 3.0) · Senjska Draga — Joadl (CC BY-SA 3.0) · Grad Tržan (Modruš) — Silverije (CC BY-SA 3.0) · Senjska katedrala — VitVit (CC BY-SA 4.0) · Apartmani Klenovica.eu — Ljiljana Pavkovic (z dovoljenjem lastnika) · Plitvička Jezera — Kolega P (CC BY-SA 4.0) · Karlobag — Orlovic (Public domain) · Karlovec — Bukovacka (CC BY-SA 4.0) · Gospić — INekic (CC BY-SA 4.0)









