Kostrena

Kostrena je obalna občina neposredno vzhodno od Reke, na polotoku med Reškim in Bakarskim zalivom. Nima enega strnjenega starega jedra, temveč jo sestavljajo niz naselij na višjem terenu in obalni pas s plažami, sprehajališči ter zalivi. Pomorska in kapetanska tradicija sta pomemben del lokalne identitete, kar ustreza legi ob enem najbolj prometnih delov severnega Jadrana. Uradna turistična stran med znanimi kopališči navaja Novo vodo, Spužvino in Veli jarak, ob obali pa se nadaljujejo Žurkovo, Podražica in drugi manjši zalivi. Morje pri Kostreni je lahko zaradi podmorskih izvirov sladke vode občutno hladnejše. Nad obalo so sledovi starejših gradišč, med njimi se omenjata Solin in Sopalj, zato je kopanje mogoče združiti s krajšim pohodom. Bližina Reke pomeni, da Kostrena dobro deluje tudi brez klasičnega načrta večdnevnega poletnega letovanja: mogoče je priti za nekaj ur, se sprehoditi ob obali in se vrniti v mesto. Pri daljšem bivanju je prednost prav kombinacija mestnega zaledja in mirnejših kopaliških območij.

Kostrena je kraj za bivanje ob morju, ki se ne opira na eno veliko turistično središče, temveč na dolgo obalo z vrsto kopališč, sprehajališčem in manjšimi zalivi. Najbolj praktičen del njene identitete se kaže prav v vsakodnevni uporabi morja: Nova voda, Spužvina in Veli jarak ponujajo različne vrste dostopa, Žurkovo pa deluje kot pomembna obalna točka za šport, gostinstvo in prireditve. Bližina Reke pomeni, da je mogoče uporabljati mestno ponudbo velikega mesta, ne da bi se odrekli kopanju v Kostreni. Lokalni restavratorji hkrati ohranjajo pomorski in kvarnerski značaj z lignji, ribami in preprostejšimi jedmi ob obali. Kostrena je zato še posebej primerna za goste, ki želijo dan organizirati brez velikih prevozov: jutranje kopanje, sprehod ob morju, kosilo in avtobus do Reke lahko sodijo v isti urnik. Poleti ima pomembno praktično vlogo sezonsko plačevanje parkirnine ob obali.