Duga Resa

Duga Resa se je razvila ob Mrežnici in nekdanji bombažni industriji, reka pa je še danes njen najpomembnejši turistični motiv. Uradni mestni in županijski viri Mrežnico opisujejo kot bistro kraško reko s sedrenimi pregradami in slapovi, mesto pa navaja dolžino 64 kilometrov in 93 sedrenih pregrad. Poleti se življenje preseli na kopališča, kot sta Mrežnički brig in Galović Selo, na vodi pa organizirajo dejavnosti s kajaki in kanuji. Duga Resa ima tudi zunaj reke izrazito aktivno razsežnost: hrib Vinica je visok 321 metrov, sprehodi, kolesarjenje in pohodništvo pa dajejo obisku spomladi in jeseni poseben smisel. Industrijska dediščina spominja, da mesto ni nastalo kot turistično naselje; stare stavbe in razvoj okoli tovarne ostajajo pomemben del urbane identitete. Za praktične informacije skrbi turistična skupnost območja Štirih rek v Parku dr. Franje Tuđmana. Duga Resa je zato najmočnejša, ko je ne obravnavamo kot manjšega soseda Karlovca, temveč kot rečno destinacijo z lastnimi kopališči, slapovi, dejavnostmi in industrijsko zgodbo.

Duga Resa je mesto, katerega prostorskega razvoja je težko ločiti od Mrežnice. Reka teče skozi naselje in je hkrati rekreacijski prostor, naravna znamenitost ter del lokalnega vsakdana. Mesto se je zgodovinsko močno razvilo okoli bombažne industrije, zato se ob zelenih rečnih območjih pojavljajo stare industrijske stavbe, ki mu dajejo drugačen značaj kot klasičnim celinskim letoviščem. Županijska turistična skupnost opisuje Dugo Reso kot mesto ob bistri kraški reki s slapovi, lokalni viri pa poudarjajo šport, umetnost, ribolov in pohodništvo. Ta mešanica pojasnjuje, zakaj obisk ni le kopanje: v nekaj urah lahko od parka in industrijskih sledi pridete do rečnih pregrad ali se povzpnete na Vinico.