Olib
O tem kraju
Olib je nizek in miren otok zadarskega arhipelaga z edinim istoimenskim naseljem ob velikem pristanišču na zahodni obali. Najvišja točka Kalac doseže le 74 metrov, zato se pokrajina odpira med kamnitim svetom, starimi oljčniki in potmi, primernimi za hojo ali kolesarjenje. Na vzhodni strani plitva peščena zaliva Slatina in Slatinica ustvarjata povsem drugačno obalo kot glavno pristanišče. Nad zahodnim pristaniščem stoji kaštel iz 16. stoletja, zgrajen kot zavetje pred gusarskimi napadi, otoške cerkve in glagolske sledi pa pričajo o dolgi poselitvi. Olib nima naravnih virov sladke vode, vendar ga oskrbuje podmorski vodovod s celine. Do otoka se pride z Jadrolinijevim trajektom iz zadarske Gaženice na liniji, ki nadaljuje proti Istu, Silbi, Premudi in Malemu Lošinju. Otoški ritem zato določajo prihodi ladij, razdalje, ki jih večinoma premagujemo peš, ter kopanje v zalivih brez velikih turističnih vsebin. Olib še posebej ustreza popotnikom, ki jim prostor, plitvo morje in otoški vsakdan pomenijo več kot organizirana zabava.
Naselje Olib je obrnjeno proti velikemu zahodnemu pristanišču, medtem ko čez nizek otoški hrbet pridemo do vzhodnih zalivov Slatina in Slatinica. Otok je v 10. stoletju zabeležen z imenom Aloip, njegova majhna nadmorska višina in najvišji vrh Kalac, visok 74 metrov, pa pokrajini dajeta odprt, skoraj raven videz. Stari oljčni nasadi, suhozidi in kamnita tla obkrožajo poti, po katerih se iz naselja odpravimo proti bolj oddaljenim zalivom. Morsko podobo naselja določa Kaštel iz 16. stoletja, sakralno pa cerkve Marijinega vnebovzetja, sv. Anastazije in sv. Roka. Olib nima lastnega vira sladke vode; oskrba s podmorskim cevovodom je ena ključnih posebnosti življenja na tem odmaknjenem zadarskem otoku.
Nastanitve v širši okolici
Znamenitosti
Kaštel ob vhodu v olibško pristanišče je najbolj prepoznaven posvetni spomenik otoka. Stolp izvira iz 16. stoletja in je v obdobju gusarskih napadov služil kot obrambno zatočišče. Cerkev Marijinega vnebovzetja je pomembna zaradi sakralne dediščine naselja, ob olibških cerkvah pa so ohranjene sledi glagolske pismenosti. Na pešpoti proti Slatinici pot vodi tudi mimo cerkve sv. Roka, ki stoji med starimi oljčnimi nasadi in kamnitim svetom. Znamenitost Oliba je tudi sama pokrajina: Kalac, najvišja točka otoka, je visok le 74 metrov, zato razgleda ne zapirajo visoke gore. Ostanki samostana in več manjših cerkva dopolnjujejo podobo nekdanjega otoškega naselja.
Plaže
Slatina in Slatinica na vzhodni obali sta zaradi plitvih zalivov in peščenega dna najbolj znani olibški kopališči. Iz naselja pridemo do njiju po otoških poteh skozi kamniti svet in oljčne nasade, zato je treba na pot vzeti vodo in zaščito pred soncem. Slatinica ima tudi majhno pristanišče, vendar okoliška obala ohranja precej mirnejši značaj kot zahodno pristanišče, kjer pristaja trajekt. Ob naselju in vzdolž obale so manjši skriti zalivi brez urejenih vrst ležalnikov in velikih hotelskih zmogljivosti. Olib je zaradi nizkega reliefa izpostavljen vetru, zato je treba pred daljšim kopanjem ali odhodom z manjšim plovilom upoštevati burjo in stanje morja na vzhodni strani.
Kaj početi
Odpravite se od zahodnega pristanišča do Kaštela, kvadratnega stolpa iz 16. stoletja, zgrajenega za obrambo prebivalcev pred napadi z morja. Nato pojdite skozi naselje do cerkve Marijinega vnebovzetja in nadaljujte po označeni krožni poti Slatinica. 7,2 kilometra dolga pot ima približno 90 metrov skupnega vzpona, vodi mimo cerkve sv. Roka, starih oljčnih nasadov in kamnitega sveta ter se konča na izhodišču v Olibu. Za kopanje se spustite do plitvih vzhodnih zalivov Slatina ali Slatinica, kjer peščeno dno daje morju svetlejšo barvo kot v zahodnem pristanišču. S kolesom lahko skrajšate pot do bolj oddaljenih obal, vendar je treba pri načrtovanju upoštevati kamnita tla in poletno izpostavljenost soncu.
Hrana in pijača
Na Olibu je le nekaj mest, kjer je mogoče jesti, zbranih v edinem naselju in okoli zahodnega pristanišča. Med zabeleženimi lokali so Konoba Bočvica, Sidro, Amfora in Gostionica Olib; ponudba temelji na ribah, morskih sadežih in preprostih sredozemskih jedeh. Otoška tradicija oljkarstva daje domačemu olju posebno mesto na mizi, lega pristanišča pa naredi restavracije priročne po prihodu z ladjo ali vrnitvi iz Slatine. Ker je izbira na Olibu majhna in sezonsko občutljiva, je smiselno neposredno po prihodu preveriti možnost večerje in odprtost lokalov, zlasti zunaj vrhunca poletja.
Izleti in dejavnosti
OglasOglas · ponudbe partnerjev: GetYourGuideRezervacijo, plačilo in podporo zagotavlja partner. Za rezervacije prek teh povezav lahko StayBravo prejme provizijo.Kako izbiramo ponudbePonudbe GetYourGuide izbira in razvršča GetYourGuide glede na ime najbližjega večjega kraja ali narodnega parka; na njihov izbor ne vplivamo in ne uporabljamo podatkov o vas.GetYourGuide · Olib
Ponudbe GetYourGuide prikažemo, ko dovolite njihove piškotke.
Opisi ponudb so v angleščini.
Mesta
Vsi ostali krajiPrikaži vse (1)Skrij seznam
Praktične informacije
Praktične informacije
Olib ima eno glavno naselje, trajekt, trgovina in osnovne storitve pa so zbrane okoli zahodnega pristanišča in središča. Proti vzhodnim zalivom se ne odpravite brez vode, saj Slatinico od naselja loči pot skozi odprt kamniti svet in stare oljčne nasade. Krožna pot Slatinica je dolga 7,2 kilometra in skoraj nima resnega vzpona, vendar olibško sonce in pomanjkanje sence poleti povečata zahtevnost. Podmorski vodovod oskrbuje otok s sladko vodo kljub odsotnosti naravnih virov. Za prihod leta 2026 je treba preveriti Jadrolinijin vozni red iz Gaženice, potniki z vozilom pa morajo biti na pristanišču najmanj 45 minut pred rezerviranim odhodom.
Parkiranje
Na Olibu ni klasičnega sistema uličnih parkirnih območij niti parkirišč ob nastanitvah, saj vožnja z vozili z motorjem z notranjim zgorevanjem ni dovoljena. Avtomobil, pripeljan s trajektom, se pusti na označenem prostoru ob pristanišču, do hiše, trgovine in plaž pa se nadaljuje peš ali s kolesom. Jadrolinijina linija 401 kljub temu prevaža vozila: po ceniku za leto 2026 prevoz standardnega avtomobila do pet metrov zunaj poletne sezone stane 21,60 evra, od 29. maja do 27. septembra pa 29,90 evra. Za večino gostov je bolj praktično avtomobil pustiti na celini in na Olib prinesti le prtljago, ki jo lahko prenesejo od pristanišča.
Kako priti in se premikati
Celoletna trajektna linija Jadrolinije 401 povezuje Olib z zadarskim pristaniščem Gaženica ter z Istom, Silbo, Premudo in Malim Lošinjem. Za linijo je objavljen vozni red za leto 2026, kupljena vozovnica pa hkrati rezervira mesto na izbranem odhodu. Jadrolinija potnikom z vozilom priporoča prihod v Gaženico najmanj 45 minut pred izplutjem. Ladja pristane v zahodnem pristanišču Oliba, tik ob edinem naselju na otoku. Po izkrcanju je večina lokalnih ciljev dosegljiva peš ali s kolesom; Slatina in Slatinica ležita čez nizek otoški hrbet na vzhodni strani. Čas odhoda je treba pred potovanjem ponovno preveriti, saj je otoški vozni red odvisen od sezonskega reda in vremenskih razmer.
Pogosta vprašanja
Od kod odpelje trajekt za Olib?
Jadrolinijin trajekt odpelje iz zadarskega pristanišča Gaženica na liniji proti Istu, Olibu, Silbi, Premudi in Malemu Lošinju.
Kako dolga je pot Slatinica?
Krožna olibška pot je dolga 7,2 kilometra in ima približno 90 metrov skupnega vzpona.
Kje so peščeni zalivi na Olibu?
Plitva peščena zaliva Slatina in Slatinica sta na vzhodni strani otoka, nasproti glavnega pristanišča.
Kaj je olibški Kaštel?
Kaštel je obrambni stolp iz 16. stoletja, zgrajen ob vhodu v pristanišče kot zaščita pred gusarskimi napadi.
Ali ima Olib naravni vir vode?
Nima naravnih virov sladke vode; otok se oskrbuje s podmorskim vodovodom s celine.
Sorodni vodniki

Olib (naselje)
Olib se je razvil okoli pristanišča na zahodni obali edinega naselja na otoku, njegova najbolj prepoznavna obrambna sled pa je kamniti Kaštel iz 16. stoletja. Otok se v 10. stoletju omenja…
Preberi vodnik
Poznate Olib? Popravite nas
S svojimi besedami napišite, kaj ni točno. Preverimo takoj.Ne vpisujte osebnih podatkov. Popravke preverja asistent UI StayBravo; spremembe opisa odobri urednik. Raje obrazec
Poznate Olib?
Pomagajte gostom, ki pridejo za vami.
Pomagajte dopolniti
Nič se ne objavi brez pregleda urednikov.Prijavi nezakonito vsebino
Avtorji fotografij: Olib — Matijaolib at English Wikipedia (CC BY-SA 3.0) · Svjetionik Otočić Grujica — Zoran Kurelić Rabko (CC BY-SA 3.0) · Kolansko blato — Lendert Van Laer (CC BY-SA 4.0) · Dubrava - Hanzine — Christian Pirkl (CC BY-SA 4.0) · Svjetionik Otok Vir — Bavag at German Wikipedia (Public domain) · Apartmani Bukal — Partner (z dovoljenjem lastnika) · Apartman Mira — Marijan Ćaćan (z dovoljenjem lastnika) · Apartmani Rustica — Zdenko Dusevic (z dovoljenjem lastnika) · Villa Slatki — Saša Slatki (z dovoljenjem lastnika) · Apartmani Klenovica.eu — Ljiljana Pavkovic (z dovoljenjem lastnika) · Olib (naselje) — Nilsiboy (CC BY-SA 3.0)




