Primošten

Primošten je prepoznaven po starem jedru na polotoku, kjer se kamnite ulice vzpenjajo proti cerkvi sv. Jurija, in po plažah, s katerih je ta prizor mogoče gledati z druge strani obale. Prav izmenjava teh dveh pogledov daje obisku preprost okvir: najprej se sprehodite skozi naselje, nato pa si njegov obris oglejte z Male Raduče. Za obalo se nadaljuje pokrajina vinogradov in suhozidov, povezana s sorto babić. Primoštenski vinogradi so na Unescovem poskusnem seznamu; to ni isto kot potrjen vpis na seznam svetovne dediščine. V primerjavi s Šibenikom Primošten ponuja manjši prostorski krog, v katerem je mogoče kulturni ogled in počitek ob morju jasno ločiti brez obsežnega programa. Za en dan zadostuje povezati staro jedro in eno kopališče. Več dni pušča čas za ponovni ogled, spoznavanje okoliške vinogradniške pokrajine in oddih brez nenehnega seljenja. Ob obisku cerkvenega prostora in pokopališča spoštujte njun namen. Vinograde opazujte z dovoljenih poti: lepa kulturna krajina ni samodejno javna sprehajalna pot skozi vsako zasebno parcelo.

Primošten ima dve zlahka prepoznavni obalni podobi: dvignjeno Staro Selo z zvonikom sv. Jurija in nižji, bolj zeleni polotok Raduča. Med njima Mala Raduča gleda naravnost proti kamnitemu jedru, prek Rudin pa vstopimo v ulice, ki se vzpenjajo proti cerkvi. Razmerje med plažo, trgom in hribom daje kraju merilo peš dostopnega letovišča, vendar vzpon do sv. Jurija ni enako doživetje kot hoja ob morju. Na Rudinah in pri starem Portu so vidne sledi ribiškega Primoštena: skulpture ribičev, harpunašev in težačkov povezujejo današnjo obalo z deli, od katerih je naselje živelo. Pri sv. Roku je park, obalna promenada okoli Starega Sela pa pokaže drugo stran hiš, ki so s plaže videti le kot silhuete. Vinogradi Bucavac in razgledna točka Gaj sodijo v kopensko nadaljevanje te podobe. Z Gaja se naenkrat vidijo polotok, marina Kremik in kamnite vinogradniške parcele, zato si razlike med starim jedrom in zaledjem ni treba predstavljati. Za bivanje, usmerjeno k morju, je praktična Raduča; za razumevanje primoštenskega Babića je treba pogled obrniti proti suhozidom Bucavca.